Skrivnost Karibov: kako je 17 milijard potonilo skupaj s "svetim gralom"?

Španska galeja San José, znana kot "sveti gral" med brodolomi, je leta 1708 eksplodirala in potonila pod ognjem britanskih topov ter s seboj odnesla bogastvo, ki ga danes ocenjujejo na približno 17 milijard dolarjev (14,6 milijarde evrov). Večino tega bogastva so predstavljali kovanci, zbrani v desetletju pobiranja davkov v ameriških kolonijah.

Študija iz leta 2025, objavljena v reviji Antiquity, je po pisanju Nova.rs razkrila, da so raziskovalci s pomočjo daljinsko vodenih podvodnih vozil odkrili kovance in potrdili, da razbitina, sicer prvič najdena leta 2015, res pripada dolgo iskanemu San Joséju. Odkritje je hkrati sprožilo spor o lastništvu med Kolumbijo in Španijo.

"Med ključnimi najdbami so ročno kovani kovanci nepravilnih oblik, znani kot cobs v angleščini in macuquinas v španščini, ki so bili več kot dve stoletji glavna valuta v Ameriki," je pojasnila avtorica študije, kolumbijska pomorska arheologinja Daniela Vargas Ariza. Ti kovanci so bili praviloma izdelani iz zlatih ali srebrnih palic.

Na morskem dnu naj bi ležalo kar 200 ton zlata in srebra

Natančno število vidnih kovancev je zaradi zahtevnih razmer na morskem dnu težko določiti, vendar pa primerki, ujeti na fotografijah visoke ločljivosti, v premeru v povprečju merijo približno 3,3 centimetra in tehtajo okoli 27 gramov. Po ocenah naj bi na morskem dnu ležalo kar 200 ton zlata, srebra in neobdelanih dragih kamnov.

Fotografije so omogočile tudi podrobnejši opis najdb. Na eni strani kovancev je upodobljen jeruzalemski križ ter ščit z motivi gradu in levov. Na drugi strani so nad morskimi valovi upodobljeni Herkulovi stebri, pri čemer prav valovit dizajn valov nakazuje, da so bili kovanci kovani v kovnici v Limi. Ob robovih so vidne tudi oznake nadzornikov kakovosti kovin, ki so preverjali čistost zlata in srebra.

Med razbitinami tudi kitajski porcelan

Raziskovalci so mnenja, da te ugotovitve dodatno potrjujejo dolgoletno domnevo, da razbitine ladje pripadajo španski galeji San José. "Primer jasno kaže, kako pomembni so kovanci kot kronološki kazalniki pri prepoznavanju brodolomov, zlasti tistih iz flote Tierra Firme," je po pisanju Nova.rs poudarila Arisa.

Po vsej verjetnosti je ladja potonila po letu 1707, ko so bili kovanci skovani. Na to kažejo tudi najdbe kitajskega porcelana iz obdobja vladavine cesarja Kangšija (1662–1722) ter napisi na topovih iz leta 1665, ki kažejo na začetek 18. stoletja.

Zgodovinski kontekst

Značilnosti kovancev so raziskovalcem pomagale določiti tudi pot ladje in izvor zaklada, za katerega domnevajo, da izvira iz rudnikov v Peruju, kjer se je kovanje zlatih kovancev v Limi začelo 1696.

Pomembno vlogo igra tudi zgodovinski kontekst. Leta 1706 je markiz de Casteldosrius prispel v Peru, da bi oživil trgovino in Španiji poslal desetletne davčne prihodke. Konec leta 1707 so perujski trgovci in uradniki dosegli Panamo, kjer so naleteli na floto Tierra Firma, ki ji je poveljevala galeja San José.

Ta ladja je imela monopol nad prevozom kraljevega bogastva med Južno Ameriko in Iberskim polotokom. Po trgovanju v panamskem pristanišču Portobelo se je San José s tovorom blaga in plemenitih kovin, vključno z zgoraj omenjenimi kovanci, odpravil proti kolumbijskemu pristanišču Cartagena. "Galeja San José je edina ladja, ki ustreza vsem tem značilnostim," so v študiji ugotavljali njeni avtorji.

Kovanci so predstavljali glavni način prenosa bogastva iz Amerike v Evropo, zato domnevajo, da je bila ta pošiljka del kraljevega zaklada, ki ga je iz Peruja poslal vicekralj (kraljevi namestnik, op. p.).

Ko pa je flota 18 ladij 8. junija 1708 izplula iz Cartagene proti Španiji, jo je med vojno za špansko nasledstvo napadlo pet britanskih vojnih ladij. Med topniškim spopadom je na krovu San Joséja eksplodiral smodnik, kar je povzročilo njegov potop v morske globine, še piše Nova.rs.